V Društvu Kelih z veseljem podpiramo pobude, ki promovirajo slovensko vinogradništvo, vinarstvo in kulinarično dediščino naših krajev. Verjamemo, da je povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora pomembno za prepoznavnost lokalnih zgodb tudi zunaj meja Slovenije.

Zato smo še posebej ponosni, da se na mednarodnem festivalu vina in kulinarične umetnosti Zagreb VINOcom 2026 predstavlja tudi šipon, ena najpomembnejših in najbolj prepoznavnih vinskih sort našega vinorodnega območja.

V okviru festivalskega programa bo 27. novembra 2026 potekala posebna degustacija z naslovom »C’est si bon! C’est Šipon!«, na kateri bo predstavljenih deset slovenskih šiponov različnih vinarjev in različnih terroirjev. Posebna gostja degustacije bo mag. Tjaša Kos, predsednica Društva Kelih, sommelierka in predstavnica regije Jeruzalem Slovenija, moderatorka pa Manuela Plohl, DipWSET in Weinakademiker.

Društvo Kelih takšne zgodbe spodbuja, podpira in jim pomaga utirati pot. Zavedamo se, da promocija naših vin, lokalnih pridelovalcev in značilnosti Prlekije ni pomembna le za posamezne vinarje, temveč za prepoznavnost celotne regije in njeno turistično prihodnost.

Ponosni smo na naš šipon, na ljudi, ki ga ustvarjajo, in na vse, ki s svojim znanjem, delom in sodelovanjem širijo njegovo zgodbo. Ker verjamemo, da se dobre zgodbe začnejo doma, njihova vrednost pa se potrjuje tudi na mednarodnem odru.

Teden slovenske hrane je priložnost, da se znova zavemo pomena domače, lokalno pridelane hrane in bogate kulinarične dediščine, ki jo ustvarjajo generacije slovenskih kmetov, pridelovalcev in kulinaričnih ustvarjalcev.

V Društvu Kelih verjamemo, da se v lokalni hrani skriva več kot le okus. V njej so zgodbe ljudi, tradicija kraja, znanje naših prednikov in spoštovanje do narave. Prav zato si prizadevamo za ohranjanje in promocijo kulinarične dediščine Prlekije, še posebej tradicionalne prleške gibanice, ki je eden prepoznavnih simbolov naše pokrajine.

S spodbujanjem uporabe lokalnih sestavin, sodelovanjem z domačimi pridelovalci in predstavitvijo tradicionalnih jedi želimo prispevati k ohranjanju pristnih okusov ter krepitvi lokalne samooskrbe.

Naj bo Teden slovenske hrane tudi spodbuda, da pogosteje posegamo po živilih slovenskega porekla, podpremo domače pridelovalce in na svoje mize vračamo jedi, ki pripovedujejo zgodbe naših krajev. To bomo spodbujali v promocijski akciji na družbenih omrežjih v prihodnjih dneh.

Ko izbiramo domače, ohranjamo tradicijo in soustvarjamo prihodnost.

Člani društva se vsako leto izobražujemo in nadgrajujemo naše znanje na različnih strokovnih ekskurzijah.

V letu 2026 smo bili zelo aktivni, zopet na področju kulinarike, vin in spoznavanja turistične ponudbe.

Za nas je bila najpomembnejša strokovna ekskurzija v Haloze, bili pa smo tudi v Italiji in na Hrvaškem.

19.2.2026           Gastronomska ponudba v turističnih krajih: Zagrebška županija

20.2.2026           Gastronomska ponudba v turističnih krajih: Trogir

21.2.2026           Gastronomska ponudba v turističnih krajih: Omiš

17.4.2026           Gastronomska ponudba v turističnih krajih: Miramare

18.4.2026           Gastronomska ponudba v turističnih krajih: Lignano

17.10.2026         Primeri dobre prakse lokalne kulinarike in degustacije vin: Haloze

Društvo Kelih aktivno deluje na promociji Prlekije kot izjemne turistične destinacije s poudarkom na lokalni kulinariki in vrhunskih vinih.

V letu 2026 smo aktivno sodelovali z nekaterimi gostinskimi ponudniki. Pripravili smo kulinarično delavnico priprava tradicionalne prleške gibanice (5. januar 2026), bili pa smo tudi aktivno vključeni v samo pripravo nekaterih tematskih dogodkov.

Večer trofejnih okusov, Ljubezen gre skozi želodec, Ženska je dotik, ki ustavi čas ter Prleški kulinarični večer so se zgodili v osrčju Jeruzalemskih goric, Prleška gibanica in orehova potica na kulinaričnem dogodku pa sta navdušili v Radencih.

Tudi v prihodnje bomo aktivno sodelovali pri izvedbi večerov, ki navdušujejo goste od blizu in daleč.

Na 17. Salonu VinDel, mednarodnem salonu dobrot, bomo obiskovalcem predstavili prleško gibanico, prepoznavno posebnost naše lokalne kulinarične dediščine. V SNG v MAriboru bomo tako 21. oktobra soustvarjali mnogim najokusnejši dan v letu.

S prleško gibanico želimo opozoriti na bogastvo prleške kulinarične dediščine, znanje in tradicijo, ki se prenašata iz roda v rod, ter na potencial Prlekije kot privlačne turistične destinacije.

Lokalna gastronomija je pomemben del identitete prostora in ena od ključnih priložnosti za razvoj prepoznavnih turističnih doživetij. S predstavitvijo prleške gibanice poleg ohranjanja kulinarične dediščine soustvarjamo prepoznavnost in prihodnost Prlekije.

Sodelovanje in povezovanje sta vrednoti, ki ju v Društvu Kelih še posebej cenimo. Verjamemo, da lahko skupaj naredimo več, lepše in predvsem bolj povezano. Prav zato se z veseljem odzovemo, kadar lahko s svojim znanjem in delom prispevamo k dogodkom v naši občini.

Za letošnji občinski praznik je vas Ključarovci pripravila dvodnevno praznovanje in poskrbela za bogat program, druženje ter dobro voljo. Po slavnostni prireditvi je sledilo druženje ob pogostitvi, pri kateri seveda ni smela manjkati prleška gibanica.

V Društvu Kelih smo za to priložnost spekli več prleških gibanic in tako prispevali svoj košček k prazničnemu večeru. Pri delu sta na pomoč priskočili Majda in Lidija, ki že vrsto let z veliko zavzetostjo pomagata društvu pri promociji prleške gibanice.

Njuna pomoč je dragocena prav zato, ker promocija tradicionalne jedi ni samo nastop na prireditvah ali predstavitev izdelka. Je tudi veliko prostovoljnega dela, sodelovanja, peke, pripovedovanja, učenja in predvsem pripravljenosti stopiti skupaj, kadar je treba.

Prleška gibanica je tako tudi tokrat povezovala ljudi. Od tistih, ki so jo pripravljali, do tistih, ki so jo z veseljem poskusili. Od vasi, ki je pripravila praznovanje, do društva, ki je pomagalo pri pogostitvi.

In prav takšne zgodbe so tisto, kar si v Društvu Kelih želimo tudi v prihodnje – da se znamo povezati, pomagati drug drugemu in skupaj ohranjati tisto, kar je naše. Kajti dediščina ni nekaj, kar bi moralo živeti samo v knjigah in muzejih. Najlepše živi takrat, ko jo skupaj ustvarjamo, delimo in predajamo naprej.